POSLANCI IZGLASOVALI, MINISTRSTVO BLOKIRA – kolumna 2.del

Sedmega oktobra 2016 si je vseh 11 poslancev, ki sestavlja Odbor za zdravstvo Državnega zbora, bilo enotnih, da zakonodaja, ki ureja zakonski status konoplje in kanabisa, potrebuje spremembo. Omenjeni odbor je sicer delovno telo znotraj parlamenta, ki lahko zgolj predlaga potrebne spremembe vladi, a se za to pobudo skriva kopica ljudi, med njimi tudi vrhunski strokovnjaki na najrazličnejših področjih, predvsem pa tisoči državljanov, ki se jim zdi trenutna ureditev zastarela in si prizadevajo, da v odnosu do konoplje in kanabisa kot država naredimo korak naprej. To daje tej iniciativi izjemno moč.

Konoplja kot rastlina je še danes – in kot kaže trenutno, še nekaj časa bo – uvrščena v prvo skupino prepovedanih drog. Snovi v tej kategoriji (heroin, kokain, ..) so opisane kot take, ki so zelo nevarne za slehernega uporabnika, saj da ima njihova uporaba hude posledice za človekovo zdravje in nimajo mesta niti v medicinski sferi, kaj šele, da bi bila njihova uporaba dovoljena za rekreativno rabo. Dejstva tukaj so znana vsem in so bila že tolikokrat izpostavljena, da se zdi, da jih tisti, ki jih želijo vedeti, že vedo, ostali pa jih najbrž nikoli ne bodo in se bodo raje kot pijanec plota držali zmotnih, zavajajočih in naravnost dogmatičnih prepričanj, ki so jih razglašali predvsem v ZDA v prejšnjem stoletju, in ki so podlaga za skrajno krivičen družbeni in posledično tudi pravni odnos do konoplje in kanabisa.

Na pobudo Združene levice, ki skupaj s Socialnimi demokrati trenutno sestavlja nekakšno koalicijo, ki se zavzema za ureditev področja konoplje in legalizacijo uporabe kanabisa, je Odbor za zdravstvo pozval Ministrstvo za zdravje, naj premesti kanabis v drugo skupino prepovedanih drog, ki jim pripisujejo enako hude škodljive učinke za zdravje, kot jih imajo snovi v prvi skupini, s to razliko, da se jim prizna možnost, da imajo tudi medicinsko namembnost in jih kot take lahko zdravnik – seveda zgolj ob primernih indikacijah – predpiše svojim pacientom. Bolniki trenutno na recept lahko dobijo zgolj umetno pridelane, sintetične kanabinoide in zdravila, ki vsebujejo naravne izvlečke konoplje. Ureditvi, ki sta omogočili tako zdravljenje, sta sicer bili sprejeti v duhu liberalizma in napredka, pa vendar sta na koncu žal še en pokazatelj nerazumevanja osnovnih znanstvenih principov, ki opredeljujejo delovanje kanabinoidov in njihovo uporabo v zdravstvu. Ti produkti namreč vsebujejo zgolj eno ali dve snovi (po navadi THC in/ali CBD), ki pa se posamezni ne moreta primerjati z naborom več kot 1000 snovi, ki jih vsebuje rastlina konoplja in vršički kanabisa in na telo delujejo sinergistično (t. i. »entourage« efekt). To pomeni, da te snovi skupaj delujejo kot celota, zato imajo izolirane drugačen učinek –  v tem primeru je terapevtska vrednost manjša, saj je pozitivni učinek posamezne učinkovine slabši, več pa je tudi neželenih stranskih učinkov. Sintetični kanabinoidi so v zadnjih nekaj desetletjih, odkar so na trgu, bili povezani že s kar nekaj smrtmi zaradi prevelikih zaužitih odmerkov, medtem ko v večtisočletni praksi uporabe rastline konoplje ni dokumentiranega niti enega takega primera. Naši zakonodajni oblasti se je torej v zadnjih letih ob predočenju polemike medicinske uporabe kanabinoidov zdelo smiselno kot prvo uzakoniti rabo alternativnih pripravkov, ki so nevarnejši za uporabnika in imajo zanj manjšo medicinsko korist; kar je ironično, glede na to, da sta ravno ta dva kriterija temelj za zakonsko razvrstitev prepovedanih drog v posamezne kategorije.

Se nadaljuje…